Na Novi pošti je v sezoni 2022/2023 potekal proces, ki raziskuje seksualni užitek kot osnovno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Ustvarjalke so raziskovale teme, kot so boleči spolni odnosi in vaginizem,* soglasje, seksualni užitek žensk s hendikepom, alternativne seksualne prakse ter zgodovina spolne vzgoje v Jugoslaviji. Nastal je niz predavanj-performansov, ki so se oktobra 2023 povezali in razvili v celodnevni dogodek.
»Seksualni užitek je fizično in/ali psihično zadovoljstvo in ugodje, ki ga prinašajo skupne ali samotne erotične izkušnje, vključno z mislimi, fantazijami, sanjami, čustvi in občutki. […] Seksualni užitek je temeljna spolna pravica v okviru človekovih pravic.« (Iz Deklaracije o seksualnem užitku) Naše medsebojne odnose in tudi našo spolnost (še vedno) zaznamujejo patriarhalna razmerja. Številna pričevanja o spolnem nasilju kažejo na to, kako zelo je v naši družbi (še vedno) zakoreninjena mizoginija. Obenem primanjkuje struktur, ki bi seksualni užitek priznavale kot pomemben vir ugodja, zadovoljstva in opolnomočenja ter bi pri tem dajale prednost osebam, ki so v družbi zatirane. Projekt bo prek zbiranja osebnih zgodb in sodelovanja s strokovnjakinjami_i dal prostor seksualnemu užitku žensk* ter ga osvetlil z različnih zornih kotov. Serija predavanjperformansov bo gledalke_ce informirala, obenem pa se bo teme seksualnega užitka lotila z raznolikimi uprizoritvenimi praksami in strategijami.
*Vaginizem velja za najhujšo spolno motnjo pri ženskah. Gre za krč mišic medeničnega dna, zaradi katerega je popolnoma onemogočena vaginalna penetracija, četudi si je ženska želi.
Peti in zadnji del serije predavanj-performansov rekonstruira boj za reproduktivne pravice v Jugoslaviji, ki se je spolnih pravic dotaknil le implicitno, vendar je tlakoval pot pravici do spolnega užitka, o kateri govorimo danes. Boj sega v čas med drugo svetovno vojno in po njej, ko je tako imenovana epidemija (nestrokovnih) splavov terjala življenja številnih žensk. Takrat je bil splav nezakonit in se je kaznoval z zaporno kaznijo, pojem zakonskega posilstva pa v pravnem smislu ni obstajal. Biografiji Vide Tomšič, partizanke in pomembne jugoslovanske političarke, ter Dr. Franca Novaka-Luka, partizana, pomembnega ginekologa in drugega moža Vide Tomšič, orišeta razvoj za tisti čas napredne politike: razvoj ideje načrtovanja družine kot človekove pravice in pravice do spolne vzgoje, ki presega biološko pojmovanje spolnosti in v središče vprašanja postavlja t. i. humane odnose med spoloma. V času, ko se družba na novo tradicionalizira in politike ponovno postavljajo pod vprašaj pravico do varnega splava in kontracepcije, se zdi, da je to nekaj, za kar se je treba vedno znova boriti, saj ni samoumevno, da je žensko telo samo v njeni lasti.
Avtorica in režiserka: Tjaša Črnigoj
Avtorica in performerka: Sendi Bakotić
Avtorica in performerka: Vanda Velagić
Avtorica, scenografinja in kostumografinja: Tijana Todorović
Avtorica in scenografinja: Lene Lekše
Strokovna sodelavka: dr. Maja Vehar
Sogovornica za biografiji Vide Tomšič in Franca Novaka: Živa Novak
Vidi Tomšič glas posodila: Draga Potočnjak
Francu Novaku glas posodil: Matej Recer
Glas babice: Nina Skrbinšek
Glas napovedovalke: Sara Horžen
Izbor glasbe: avtorice predavanja-performansa
Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
Montaža in obdelava zvočnih posnetkov: Jure Vlahovič in Silvo Zupančič
Urednica spletnega portala: Tery Žeželj
Producentka: Tina Dobnik
Fotografinja: Nada Žgank
Snemalka in montažerka videa: Hana Vodeb
Tehnični vodji predstave: Manca Vukelič, Igor Remeta
Oblikovalke_ci svetlobe: Tjaša Črnigoj, Igor Remeta, Manca Vukelič, Tijana Todorović, Lene Lekše
Vodja predstave: Demijan Pintarič
Odnosi z javnostjo: Urska Comino (Maska), Helena Grahek (Mladinsko)
Oblikovalka: Mina Fina – grupa Ee
Produkcija: Nova pošta (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče)
Koprodukcija: Mesto žensk
Partnerstvo: Kolektiv Igralke
Premiera: 1. 6. 2023
Zahvale: Lina Akif, Nika Rozman, Barbara Kapelj, dr. Ivan Bernik, Urška Brodar, Tina Dobnik, Urška Henigman, Interdisciplinarna raziskovalna skupina O feminističnem užitku, Alja Lobnik, Blaž Šef, Draga Potočnjak, Matej Recer, Nina Skrbinšek, Sara Horžen, Lene Lekše, Tery Žeželj, Tajda Novšak, Tjaša Juhart, Dušan Kohek, Goran Injac, Tina Malič, Mateja Dermelj, Tibor Mihelič Syed, Sestrovščina ponosnega delfina, Anja Sabol, Ana Marija Brđanović, dr. Aleksandar Štulhofer, dr. Jasenka Grujić, Darja Urbanc, dr. Bojana Pinter, arhiv Radia in Televizije Črne gore (RTCG), Andreja Dugandžić – Združenje za kulturo in umetnost Crvena in Arhiv antifašističnega boja žensk Bosne in Hercegovine in Jugoslavije, dr. Jelena Simić – Muzej znanosti in tehnike (Muzej srbske medicine Srbskega zdravniškega društva), dr. Tea Dakić, Muzej žensk Črne gore, Arhiv Jugoslavije Beograd, Hrvaški državni arhiv, prof. Laze Tripkov, Marcella Lagalante, Nemški muzej higiene v Dresdnu, Aleksandra Vujović, Urška Jež, dr. Gabrijela Simetinger, Vitomir Obal, Boris Kuselj, Nina Škvarč, Mojca Dobnikar, Vlasta Jalušič, Maca Maček, Tanja Rener, Katarina Jurjavčič, Ministrstvo za pravosodje, Leonišče, Jovana Mihajlović Trbovc, HNK Ivana pl. Zajca na Reki, dr. Maja Vehar, Žiga Hren
Projekt nastaja kot del niza predavanj-performansov, v katerih kot avtorici in performerki sodelujeta še Nika Rozman in Lina Akif, kot strokovni sodelavki pa Alja Lobnik in dr. Gabrijela Simetinger.
V predavanju-performansu so uporabljeni arhivski materiali iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, arhiva RTV Slovenija, Arhiva Republike Slovenije in iz osebnega arhiva Žive Novak.
Izhodišče za predavanje-performans je bila doktorska disertacija Maje Vehar Spolna vzgoja v Sloveniji od spremembe družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni do konca 60. let (Filozofska fakulteta UL, Ljubljana, 2021). Poleg tega smo uporabile citate iz del: Ženska, delo, družina, družba (Vida Tomšič, Komunist, Ljubljana, 1978), Zvestoba Hipokratu (Zora Konjajev, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Ljubljana, 1999), Mladina in odnosi med spoloma (Franc Novak, Koordinacijski odbor za načrtovanje družine Slovenije in Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, 1970), Šole za življenje in vzgoja odraščajoče mladine (zbornik, Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije, Ljubljana, 1961), Seksualni odgoj (Marijan Košiček, Epoha, Zagreb, 1963), Nismo mi krive. Kako živi narod. (Nada Sremec, Gospodarska sloga, Zagreb, 1940) ter Vida Tomšič in načrtovanje družine (Nežka Brglez, diplomsko delo Filozofska fakulteta UL, 2005).