Vollmaier je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2003 se je srečal s "Pantheatre" (Pariz). To sodelovanje mu je odprlo novo področje in možnosti o glasovnem delu, ki mu je sledila spremljava pevcev, delo v operi Mariborski operi, poučevanje v različnih glasbenih ustanovah in igranje z več glasbeniki v različnih glasbenih sestavih. Kot klaviaturist je bil član slovenske avantgardne glasbene skupine Laibach med letoma 2007 in 2013. Izkušnja z Laibachom je bila ključna za njegovo razumevanje industrijske glasbe, radovednosti do politike, zavedanju samega sebe in možnosti izražanja v tej posebni glasbeni zvrsti.
Leta 2013 se je zaradi osebnega in poklicnega razvoja preselil v Francijo. V Parizu je spoznal Viviane Gay, igralko in pevko, s katero je pričel ustvarjati glasbeno-gledališke predstave in razvijati svojo odrsko prezenco s pomočjo glasu, giba in glasbe. Delo z glasom ga je ponovno pripeljalo v Malérargues (Centre Artistique International Roy Hart), kjer je začel poučevati, sodelovati z drugimi učitelji glasu ter izvajati koncerte in predstave. Vollmaier poučuje glasbene vidike, spodbuja učence k izumljanju lastnega jezika, dela na prezenci, glasu in gibu. Leta 2013 je začel sodelovati tudi s Susanne Weins, s katero sta vodila delavnice za glas in gib v Düsseldorfu ter ustvarjala lastne gledališke predstave (Bewegte Oktaven, Fragile Breath, Melancholia), večino od njih je režirala Sabine Seume.
Kot učitelj glasu in pianist/spremljevalec deluje predvsem v Franciji, Nemčiji, Italiji, Braziliji, Švici in Sloveniji. Vollmaierjevi dosežki vključujejo glasbo za gledališče in risanke, zborovske priredbe, pohodne orkestre, big bande in igranje kot studijski glasbenik.
Leta 2019 se je preselil v Slovenijo, kjer je po navdihu glasbe skupine Laibach ustvaril klavirsko skladbo z naslovom "Vollmaier: Kind of Laibach". Skladba je bila premierno izvedena na 61. Jazz festivalu Ljubljana v Cankarjevem domu, kritiki pa so jo izbrali za enega najboljših koncertov leta 2020.
Produkcija Dr. Gabriele Minz GmbH v sodelovanju s SKICO Berlin in podporo nemškega zunanjega ministrstva.
Foto © Cankarjev dom