Da bi povečala svetovno ozaveščenost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za trajnostni razvoj, je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2017 soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Letos mineva šest let od ustanovnega dogodka, ki je bil maja 2018 prvič organiziran po vsem svetu.
Podnebne spremembe in degradacija okolja sta pomembna izziva, ki ju obravnava Agenda COP 2030. Na treh konferencah pogodbenic COP (Conference of the Parties) o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti ter dezertifikaciji in degradaciji tal leta 2022 je bila poudarjena nujnost krepitve odpornosti - tako okoljske kot družbene - na številne krize. Mednarodna skupnost mora združiti moči, da bi obnovila ekosistem in ljudem omogočila premagovanje okoljskih izzivov.
Čebele in drugi opraševalci so lahko pri tem pomembni zavezniki. Ker podpirajo razmnoževanje skoraj 90 odstotkov prostoživečih rastlin, ne prispevajo le neposredno k zanesljivi preskrbi s hrano, temveč so tudi ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kar je ključnega pomena za ekološko in družbeno odpornost. Čebelarstvo je tudi edinstveno orodje za podporo ranljivim skupnostim, saj med drugim prispeva k varnosti preživetja na nestabilnih območjih in območjih, ki so jih prizadeli konflikti.
Na simpoziju "Čebele za mir" bodo mednarodni strokovnjaki, navdušenci in aktivisti z različnih področij delili svoja spoznanja o medsebojni povezanosti čebel in človeške družbe. Cilj dogodka je ozaveščanje o prispevku čebel in drugih opraševalcev k ekološki in družbeni odpornosti, predstavitev inovativnih projektov opraševalcev in spodbujanje izmenjave najboljših praks v podporo skupnostim. Na dogodku bodo predstavljene tudi dejavnosti organizacije ITF na področju pridelave medu žrtev min. Večer bo povezovala Sofija Botvinnik, kustosinja razstave Buzzing Slovenia: O čebelah in ljudeh in 19. Evropskih kulturnih dnevov: Slovenija.
Program dogodka:
Pozdravni nagovori
- Ana Polak Petrič, veleposlanica Republike Slovenije v Berlinu
- Elisabeth Tietmeyer, direktorica Muzeja evropskih kultur
Prvi panel s kratkimi predstavitvami:
- Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Enhancing Human Security, Slovenija
- Martin Frick, direktor Svetovnega programa za hrano (WFP) za Nemčijo, Avstrijo in Lihtenštajn
- Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar, Slovenija
- Bärbel Rothaar, umetnica, Berlin
Sledi panelna razprava na kateri bo sodeloval tudi Gasto Ndwata, kulturni in politični ataše na veleposlaništvu Združene republike Tanzanije v Berlinu.
Odmor z osvežilnimi napitki
Drugi panel s kratkimi predstavitvami:
- Kristina Seljak, kustosinja Čebelarskega muzeja Radovljica, Slovenija
- Susan Karlebowski, raziskovalna sodelavka v Muzeju za naravoslovje, Berlin
- Heinz Risse, ustanovitelj berlinske regionalne skupine Mellifera e.V.
Sledi panelna razprava ter sprejem v preddverju MEK.
Martin Frick, direktor WFP za Nemčijo, Avstrijo in Lihtenštajn, bo predstavil povezavo med slabšo prehransko varnostjo po vsem svetu in največjimi humanitarnimi krizami. Izpostavil bo polikrize, ki so vzrok lakote: stroški, konflikti, podnebje ter sistematičen pogled na prehranske sisteme kot (vzrok in) potencialno rešitev pri reševanju teh polikriz s poudarkom na podnebnih ukrepih in biotski raznovrstnosti v prehranskih sistemih. Med drugim bo fokus predstavitve tudi na vlogi, ki jo imajo opraševalci za trajnostno kmetijstvo in preživetje.
Veleposlanik Tomaž Lovrenčič, dolgoletni diplomat, trenutno direktor slovenske neprofitne humanitarne organizacije ITF Enhancing Human Security, bo govoril o stičišču rehabilitacije žrtev min in čebelarstva, morda kot načina poklicnega usposabljanja ali terapevtske podpore posameznikom, ki so jih prizadele protipehotne mine. Poudaril bo potencialne koristi čebelarstva pri pomoči pri okrevanju in opolnomočenju žrtev min ter izpostavil študije primerov in pobude iz Bosne in Hercegovine na področju pomoči žrtvam min. Predstavitev bo obravnavala praktične vidike vključevanja čebelarstva v programe rehabilitacije in širše posledice za razvoj skupnosti in socialno vključevanje.
Gorazd Trušnovec je arhitekt, kritik in novinar, v zadnjih desetih letih pa je bolj znan kot predsednik Društva mestnih čebelarjev v Ljubljani. Društvo je že od vsega začetka interdisciplinarno in mednarodno usmerjeno ter je razvilo in izvajalo številne socialnovarstvene programe, povezane s čebelami, na primer čebelarstvo z zaporniki v Sloveniji. Tudi sam je navdušen čebelar in je sodeloval pri številnih raziskovalnih in razvojnih projektih, med drugim v Afriki (opolnomočenje žensk na podeželju Gane s čebelarskim izobraževanjem) in na Bližnjem vzhodu, kar bo predstavil na simpoziju.
Kristina Seljak je kustosinja v Čebelarskem muzeju Radovljica v Sloveniji. Predstavila bo Čebelarski muzej, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, ki je edinstvena kulturna dediščina. Prikazuje, kako lahko čebelarstvo služi kot model za trajnostne prakse. Čebele in opraševalci presegajo politične meje in za njihovo ohranjanje in zaščito so potrebna skupna prizadevanja. Muzej svojo zavezo širi tudi zunaj razstav, saj z aktivnim vključevanjem javnosti prek publikacij in javnih dogodkov ozavešča o pomembni vlogi in izzivih čebel kot bistvenih opraševalcev za našo prihodnost.
Bärbel Rothaar je umetnica iz Berlina, ki se že več let ukvarja s čebelami v različnih medijih. Do umetniškega dela s čebelami je prišla prek enkavstičnega slikarstva s segretim, pigmentiranim voskom. Zdaj ustvarja predvsem skulpture iz voska, ki je lasten material čebel. Umetnica je večkrat tudi mapirala pokrajine "z očmi čebel". Njihovo potrebo po iskanju cvetnega prahu, nektarja, propolisa ali vode postavlja v kontekst pokrajin, ki jih je človek močno spremenil z urbanim razvojem, politično razmejitvijo ali intenzivnim kmetijstvom. Ti projekti se vedno izvajajo kot neke vrste državljanski znanstveni projekt s pomočjo skupnosti čebelarjev ali aktivistov, ki razpravljajo o pomembnih vprašanjih habitata ter pomagajo pri raziskavah in kartiranju.
Susan Karlebowski je raziskovalna sodelavka v Muzeju za naravoslovje v Berlinu. Študirala je urbano ekologijo in se ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem urbane biotske raznovrstnosti s pomočjo na dokazih temelječega varstva narave. Zanima jo tudi t.i. državljanska znanost, zlasti kakovost podatkov v projektih državljanske znanosti in okoljske vzgoje. Med drugim je sodelovala pri projektu "Raziskovanje za divje čebele - oblikovanje vrtov za skupnosti".
Heinz Risse čebelari že od otroštva. Diplomirani inženir elektrotehnike je ustanovil berlinsko regionalno skupino združenja Mellifera in se zavzema za čebelarstvo, ki je v skladu z naravo. Zanj sta medonosna čebela in njeno (preživetje) pomembnejša od čim večjega donosa medu. Ukvarja se tudi z drevesnim čebelarjenjem.