Kolektivno srce

Kolektivno srce je umetniška intervencija slovenske multimedijske umetnice Eve Petrič.

Ob prihajajočem predsedovanju Slovenije EU in 30. obletnici slovenske samostojnosti.

Instalacija velikosti 11 x 5 metrov je sestavljena iz več tisoč najdenih in recikliranih ročno narejenih čipk, ki jih je umetnica prejela kot donacijo ali kupila na bolšjih trgih po vsem svetu. Tiste, ki sestavljajo aorto, izvirajo iz slovenskega mesta Idrija, kjer je njihova snovalka do svojega 90. leta preživljala svojo petčlansko družino z njihovo izdelavo in prodajo. V zadnjih letih svojega življenja zaradi artritisa zank ni več mogla dovolj zategovati, zato jih trgovina ni odkupila. Sorodniki so jih darovali umetnici, ki je iz njih sestavila aorto kolektivnega srca.

V postavitvi in interpretaciji Eve Petrič se reciklirana ročna dela povezujejo in tvorijo posebno tkanino: spomine, želje in povezave, zavest o skupnem. Na tisoče vozlov v čipkah ponazarja medgeneracijske vezi, ki obstajajo med ljudmi v sedanjosti in zgodovini. Umetnica ponazarja, da v prostranem prostoru čustev in razmišljanja obstaja nešteto vzporednic in stičnih točk, tudi tistih, ki se jih sploh ne zavedamo.

Kolektivno srce je bilo prvotno ustvarjeno kot postna tkanina leta 2016 za katedralo svetega Štefana na Dunaju, leta 2019 pa je bilo osrednje delo razstave Value of Sanctuary v katedrali svetega Janeza Božjega v New Yorku. Skupaj s trenutno razstavljeno Kolektivno korona vrtnico v katedrali svetega Štefana na Dunaju in razstavo Post - koronsko sonce v nihanju v Križevniški cerkvi v Ljubljani, Kolektivno srce v St. Marienkirche v Berlinu tvori trilogijo umetničinega odziva na trenutno pandemijo, ki poziva k empatiji in solidarnosti med ljudmi. Kolektivno srce v Marienkirche se razprostira na 55 kvadratnih metrih. "Je brez meja, njegova velikost je odvisna od našega zavedanja, da smo povezani drug z drugim."

Eva Petrič, rojena v Sloveniji (1983), živi med New Yorkom, Dunajem in Ljubljano ter se ukvarja s fotografijo, videom, performansom, instalacijo, zvokom in literaturo. Na Univerzi Webster na Dunaju je diplomirala iz psihologije in likovne umetnosti, na Inštitutu Transart v New Yorku/Berlinu pa magistrirala iz novih medijev. Njene umetnine so bile razstavljene na več kot 65 samostojnih in 115 skupinskih razstavah po vsem svetu ter so prejele številna priznanja in nagrade. 
Njene prostorsko specifične instalacije iz čipk so bile razstavljene po vsem svetu, od katedrale svetega Štefana na Dunaju do kulturnega centra Borges v Buenos Airesu v Argentini, na sedežu ZN v New Yorku in v peti največji katedrali na svetu, katedrali svetega Janeza Božjega v New Yorku. 

Foto: Regina Sablotny